| NOVICE | ČLANI | ŠIŠA | ČO OJU | GALERIJA | SPONZORJI |  |
| Trajanje odprave: 15.08.2006-24.10.2006 | ||||||
Novice iz odprave | ||||
| ||||
| 27.10.2006 | Sprejem odprave Šiša Pangma in Čo Oju | |||
 "Povečaj") Majzl je slika! | Odprava pod vodstvom Matjaža Pečovnika-Majzla in v organizaciji PD Slovenska Bistrica se je v pomonsumskem obdobju lotila dveh osemtisočakov v Tibetu, Šiša Pangme (8.027 m) in Čo Oja (8.201 m). Žal šestčlanski ekipi ni uspelo na Šiši zaradi slabih razmer, zato pa je štiričlanska ekipa bila na Čo Oju toliko bolj uspešna, saj so trije člani osvojili vrh po normalni smeri. Sponzorjem in donatorjem so se poleg odlične zakuske zahvalili s plaketami ter umetniškimi slikami. Po uvodni predstavitvi odprave so člani odprave prikazali film Tineta Marenčeta posnet pred in med odpravo na Šiša Pangmo. Sledil je še film Dušana Rauterja-Olsona o uspešnem vzponu na Čo Oju. Med prijetnim kramljanjem odpravarjev, predstavnikov sponzorjev ter medijev so prikazali projekcijo fotografij, ki so nastale med odpravo. Odpravo je podprlo več kot 60 sponzorjev in donatorjev. Prijetno popoldansko druženje se je končalo z obljubo vodje in organizatorja odprave Matjaža Pečovnika-Majzla, da jih tudi v prihodnje ne bodo razočarali in da že razmišljajo o naslednjih izzivih v letu 2008. | |||
| 14.10.2006 | Cho Oyu: Alijeva zgodba | |||
 "Povečaj") Ali med vzponom | 1. oktober --------------- Popoldan zapusti avtomobilsko bazo pod Shisha Pangmo in ob polnoči prispe v Tingri kjer prespi. 2. oktober --------------- Zgodaj zjutraj doseže avtomobilsko bazo pod Cho Oyu. V treh urah je dosegel vmesni tabor, nato pa je po bližnjici »vsekal« kar poprek, kar ga je stalo salbe tri ure hoje v napačno smer. Ob 16. uri pride v slovensko obarvan ABC. Veselja ne manjka, saj so nekateri bili že na vrhu. 5. oktober --------------- Ob 10. uri odrine iz ABC in malce čez opoldne doseže T1 (6.400 m). Kakšno uro je iskal šotor, ki se je »skril« med množico drugih. Vzpon je nadaljeval do T2 (7.100 m) kamor je prispel ob 17.30. Pohorcu in Olsonu, ki ju je tam dohitel, je pomagal postaviti šotor v katerem so se stiskali do jutra. 6. oktober --------------- Ob 6.30 se je odpravil naprej proti T3 (7.500 m) za kar je porabil 2 uri. Zeblo ga je kot »mačka«, zato se je hotel ogreti v edinem šotoru, ki pa je bil žal poln. Kakšno pol ure se je grel na »višinskem soncu« nato pa nadaljeval proti vrhu, ki ga je dosegel ob 13.15 po nepalskem času. Na vrhu je kar precej pihalo, saj ga je malce »prestavljalo«. Na vrhu se je zamudil le nekaj minut, toliko da si je ogledal Everest in Shisho. V pol ure je bil že nazaj v T3, nadaljeval je proti T2 kjer se je srečal s Pohorcem in Olsonom, ki sta se vzpenjala proti T3. V T2 je pospravil en šotor in ob 18.00 prišel v T1. Tam je samo kuhal in pil, saj mu je ze zjutraj vsa pijača zmrznila.
7. oktober --------------- Popoldan se je počasi odpravil proti baznemu taboru. Vzpon se je kljub zelo lahki opremi končal brez omrzlin za kar se zahvaljuje opremi Camp, Asolo in Lowe Alpine. Prav tako se zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem, ki so omogočili uspešno odpravo. | |||
| 14.10.2006 | Cho Oyu: Odprava spet skupaj v ABC | |||
 "Povečaj") Odprava spet skupaj v ABC | ||||
| 14.10.2006 | Cho Oyu: Poročilo o naskoku na vrh (poroča Dušan iz Katmanduja) | |||
 "Povečaj") Dusan na vrhu, Pohorca zal nimam na digi | 4. oktober --------------- S Pohorcem dobiva vremensko napoved, ki pravi, da bo vreme ugodno do 7.oktobra, potem se bo spremenilo. Za danes je se napovedan orkanski veter. Ni vec kaj cakat. Odpraviva se proti taboru 1. prvic imava lazje nahrbtnike in tokrat gre kar lazje. Na taboru 1 naju zajame jet stream, orkanski veter, ki piha tudi preko 200 km/h. Celo noc tudi s telesi drziva sotor, da naju ne odnese v dolino. Pohorc uspe v takem malo zaspati, jaz pa ne. 5. oktober --------------- Kot je bilo napovedano, se veter zjutraj umiri. Morda pa ta vremenska napoved celo drzi. Ker nimava uporabnega sotora na taboru 2, bova nosila tokrat vse s sabo kar pri naskoku na vrh. Skoraj bi lako rekli "alpski slog". V taboru 1 je tudi nas Poljak Pavel, ki se spet hoce "slepat" na najini opremi. Tokrat ne bo slo tako zlahka:) Povem mu nacrt. Ali gre danes z nama, potem bomo nesli gor kar 2 sotora, manjsega za tabor 2 in vecjega za tabor 3 in si bomo tovor razdelili. Ali pa greva s Pohorcem sama in vzameva manjsi sotor za 2 osebi, ki ga bova nesli s sabo iz dvojke na trojko. Pavel pravi, da je utrujen, da bi sel jutri ..., na koncu pa ugotovi, da ce hoce na vrh, mu je to edina moznost. Otovorjeni kot mule se odpravimo proti taboru 2. Tezko gre s takimi tovori, pa se za vrh nam mora ostati kaj energije. Po kakih 6 urah dosezem tabor 2, ravno ko se znoci in postane mrzlo kot hudic. Malo pred taborom 2 me dohiti Ales Kozelj, ki je prisel s lahkim nahrbtnikom danes iz ABC-ja kar na tabor 2. Pravi, da je napovedano mrzlo vreme in bi rad poskusil na vrh cim bolj lahki kar v 2 etapah. Seveda je izkoristil nas "serpe", ki smo mu znosili vse na hrib:) No nic zato. Postavimo sotor za 2 osebi in se vsi trije zrinemo noter. Spanje prostoru primerno. Pavel pride kaksno uro ali dve za nami in se pritozuje, da ne cuti prstov (mu verjamem). Prespi v Grenlandcevem sotoru. 6. oktober --------------- Zjutraj okrog 6.30 se Ales odpravi proti vrhu iz tabora 2. Mi trije pocakamo do 11.30 preden se odpravimo proti taboru 3, ker zelimo cim manj casa prebiti v "zoni smrti" nad 7.500 metri. Se sanja se nam ne, koliko casa bomo tam. Z vso opremo za tabor 3, tudi tezkim sotorom za 3 osebe sopihamo po neskoncni flanki navzgor. Popoldan ze visoko srecamo Alesa. BRAVO! Vraca se z vrha. Pravi, da je pihalo ko hudic in da se je moral kar zelo potruditi, da ni obrnil. Tudi oblecen je bolj na lahko. Z zadnjimi mocmi dosezemo tabor 3, na visini nekje 7.500 m. Nositi taki tovor na taki visini je pravi pekel. Postavimo sotor, potem se spravim kuhat. Ker imam samo debele rokavice (napaka) jih moram dajat pri kuhi dol. Ponoci se mi koza kar nekajkrat prilepi na kovino, enkrat ko menjam bombo in pritece iz nje tekoci plin pustim na bombici kar precej koze. Ponoci piha mocan veter, nic ne kaze, da bi bil 7. oktober se lep dan. 7. oktober --------------- Zjutraj je veter se vedno orkanski. Vseeno ob 9. uri zapustimo sotor in poskusimo. Ze po 50 metrih ugotovimo, da je v takem nevarnost omrzlin prevelika. Pavel ne cuti vec nog, moj obraz je trd kot kamen. Vrnemo se v sotor. Zjutraj pojemo zadnjo juho, hrane nimamo vec. Tudi caja v kaosu ne najdemo vec, tako da preidemo na prekuhan sneg brez okusa. Dan mineva, veter piha, v sotoru smo vedno bolj utrujeni. Na taki visini telo samo se hira. Zvecer se veter umiri. Morda pa dobimo vendar svojo priloznost za vrh. Samo 7 ur brez vetra:) Prosim. Nimamo moci cakat vec kot en dan. Zvecer pride novi sok. Na sotor potrka italijan Roberto. Pravi, da je brez vsega in da bo zmrzno, ce ga ne vzamemo v sotor. Saj bo res. Samo taka nesramnost do drugih. Tip se oblece v puhasto obleko, ne vzame ne spalke, ne hrane, ne sotora, ne armafleksa, da ne rabi nic nosit. In pride iz dvojke na trojko lepo lahki in vse to vzame pri ljudeh, ki so umirali, da so te stvari prinesli sem gor. Nas sotor, premali za 3 sprejme tako se cetrtega. To seveda pomeni nic spanja, rajsi ne bom napisal, kaj vse je ponoci rekel besni Pohorc. Vcasih sem imel obcutek, da mi bodo polomili rebra. 8.oktober --------------- Nov sok je bil od druge ure zjutraj, ko sem hotel, da bi vsi sedli, da bi lahko zaceli kuhat. Roberto in Pavel, gosta v sotoru, se veselo delata, da ne slisita, in smrcita naprej. Tako minevajo dragocene ure. Vedno bolj sem besen. Najraje bi ju vrgel iz sotora. Samo nihce se ne more premaknit, ce se ne bomo vsi hkrati. Ob 4.30 koncno Pavel sklene, da je dovolj zgodaj, da se premakne. Pozen zacetek topljenja snega povzroci, da se spet spravimo iz sotora namesto ob 6.00, kot sem jaz zelel, sele ob 8.00. Veter je zmeren. Gora nam je dala priloznost. Popolnoma sem miren in verjamem da je to nas dan. Pohorc pravi, naj diktiram tempo. Hodiva v enakomernem tempu. Prva resna prepreka je skalna stopnja kmalu nad taborom 3. Na trenutke diham kot parna lokomotiva, srce mi hoce skocit iz telesa. Cez kako uro smo preko. Roberta in Pavla pustiva za seboj. Strmina je vecja, kot sva si predstavljala. Vsakic, ko prideva na vrh grebena za katerega misliva, da je morda zadnji, se za njim pojavi nova strmina, nov greben. Naklon ne popusca, ni prostora za pocitek na kaksnem ravnem metru. Ure minevajo. Posteno jedla nisva ze 5 dni, od vceraj pa cisto nic. Pohorc sanja o grizljaju cokolade, a na zalost nimava nicesar. Moci naju zapuscajo. Ko delam se samo 4 korake med dvema pocitkoma me Pohorc vprasa:"A bo slo do vrha?". Zdramim se. Rekel sem nekaj kot:"Toliko sva pretrpela, da sva prisla do sem. Sedaj me ta gora ze ne bo "jebala"." In to mi da novih moci. Spet delam po 8 korakov. In si ponavljam v glavi:"Sedaj me ne bos vstavila. Bos ze videla." Zadnje pobocje. Strmo kot hudic. Ali je res zadnje? Nekaj mi ne stima. Na vrhu nov sok. Namesto vrsnjega platoja zagledava ravnino in na njenem koncu dva vrhova. Nekje na desnem v daljavi je vrh. Veter se pojaca. Zbrati je treba se zadnje moci, da se spet premaknes. Skoraj 8.200 m visoko sva. Vseeno je do vrha se kaksnih 30 minut. Pokrajina okroh naju je kot na Artiki. Solze mi stopijo v oci. Zagledam v sneg zapiceno palico in kisikovo bombo ter molilne zastavice, ki oznacujejo vrh. Everesta, ki pomeni, da si na vrhu, ne moreva videti, ker je ves svet pod nama ovit v morje oblakov, ki so pred 1 uro zagrnili vse pod nama. Objaveva se. Narejeno je. Orkanski veter. Ocala mi zmrznejo, snamem jih. Snamem rokavice, da slikam Pohorca z njegovim fotoaparatom. Napravim nekaj slik in zakricim od bolecine. Vseh 10 prstov je trdih kot kamen. Ne morem jih vec pokrciti. Tlacim jih v nahrbtnik. Cez cas se potrudim, da primem v roke zastavico glavnega sponzorja in Pohorc napravi nekaj slik. Zagledava Pavla, ki se nama pribljizuje. Pocakava ga na vrhu. Zacemo sestopati. Takrat nas zajame tema. Zacutim strah, enako ostali. Piha ko hudic, noge so strasansko utrujene. Ali bomo pomrznili? Sestop se sprevrze v beg navzdol v zivljenje. Sele sedaj se zavem, kako dalec je se do sotora tabora 3. Pohorc gre naprej, jaz pa ostanem zadaj s Pavlom, ki me roti, naj ga ne pustim, ker ima slabo luc. Dolgo traja, da se prebijeva preko skalne stopnje, ker ni vajen vrvnih manevrov. Na koncu le zagledam varno zavetje tabora 3 in se zavalim v sotor. Zacuden noter spet zagledam Roberta. Ni mi jasno, zakaj ni sestopil do tabora 2, ko se je obrnil na poti proti vrhu. Brez pijace zaspim kot ubit in se ne ukvarjam s prostorsko stisko. 9. oktober --------------- Zjutraj se ponovi moledovanje nasih dveh gostov, naj se spravita iz sotora, da ga lahko pospravimo in se spustimo do tabora 2, kjer imamo hrano. Kaj bi dal, da bi imel serpe ali druge clane odprave, ki bi pospravili tabore, jaz pa bi lahko le sel v bazo, kjer bi se odpocil:) Tako pa smo se dalec od tega. Pospravimo tabor 3, si ga nalozimo na pleca in s tezkim utrujenim korakom sestopimo do tabora 2. Stopimo malo snega, potem se zgopdba ponovi. Podret tabor 2 in si se tega nalozit na pleca. Pa se stvari Grenlandca Nicka, ki smo mu obljubili, da mu prinesemo stvari v dolino bi morali nekako stlaciti zraven. Na koncu se tri postave z nahrbtnki vecjimi od oseb, spotikajo v dolino proti taboru 1. Pavel, ki je cisto unicen prosi, ce mu pomagam nesti se njegov tovor. Nekako ga spravim cez prvi strmi serak, potem pa ga imam dovolj, da vedno isce "krivine". Pokazem nahrbtnik, smer kamor naj bi sel in recem:" Vzemi nahrbtnik, hodi v tisto smer, in se nehaj stalno izogibat odgovornosti". Jaz tudi nesem cel sotor." Zagrizem v pot in se vec ne ozrem. V sotoru tabora 1 si prvic po dveh in pol dnevih skuham juho. Pohorc je sel v ABC, jaz pa ostanem v taboru 1, ker ga je treba jutri podreti, pospraviti in pripraviti tovore za Tibetanske nosace, ki bodo prisli po stvari. 10. oktober ------------------ Opoldan pridejo nosaci. Predam jim tovore in sestopim v ABC. Dokoncano je. Vsi smo na varnem. Ze jutri pridejo jaki, tako da ni casa za pocitek. Gremo proti Nepalu in Katmanduju. P.S. Na meji smo srecali Roberta. Njegovo nerazumljivo vztrajanje v taboru 3 je pustilo posledice. Pokazal nam je crne prste z mehurji na rokah. Rekel je, da ima na nogah se vecje mehurje. Mene bolijo prsti na rokah in oba palca na nogah kot hudic, samo ko sem videl njegove, nimam pravice vec kaj rect. Tudi Bostjana bolijo prsti na nogah, pomrznili so mu na poti v tabor 1. | |||
| 09.10.2006 | Cho Oyu: Na vrhu! | |||
 "Povečaj") Prvi mariborski 8-tisočak | Končno dobre novice tudi na tej strani, vrh 8.210 metrov visokega Cho Oya je osvojen! 6.10. Aleš Koželj - Ali 8.10. Damjan Karničnik - Pohorc in Dušan Rauter - Olson Boštjan je na višini 7.200 m moral zaradi vnetja srednjega ušesa žal obrniti. Č E S T I T K E! | |||
| 07.10.2006 | Cho Oyu: Napredovanje proti vrhu | |||
|
| Kratek SMS: Olson in Pohorc na poti proti vrhu 4.10. - T1 5.10. - T2 6.10. - T3 | |||
| 03.10.2006 | Cho Oyu: Kratek povzetek dogajanja | |||
|
| Dušan in Pohorc sta v sredo, 27. septembra štartala iz ABC proti Taboru 2 na 7100 metrov. Na taboru 1 je ful pihalo, zato sta v šotor vzela Poljaka in vsi trije niso skoraj nič spali. Zaradi utrujenosti sta mislila, da do 2 ne bosta zmogla. Potem je do njiju prišel Granlandec in ju prepričal, da na taboru 2 stoji njegov »supersanjski« šotor, ki ga lahko uporabita, če mu po vrnitvi šotor pošljeta v Grenlandijo. Odločila sta se, da sprejmeta ponujeno in 7 ur sta hodila, počivala, hodila, do tabora 2. Pravita, da je bilo zelo naporno. Na taboru 2 ju je potem skoraj kap, ko sta zagledala »supersanjski« šotor, velik kot šibična škatla … Nekako sta s kuhanjem prebivakirala noč na taboru 2 in se naslednji dan vrnila proti taboru 1. Nobeden ni imel težav z višino. Pohorc se je potem odločil za sestop do ABC, Dušan pa je prespal na 1. Zjutraj je na tabor 1 prišel še Boštjan, ki je trmaril, da gre na tabor 2. Boštjan je potem res šel proti 2, Dušan pa nazaj v »dolino« v ABC. V soboto je bil na vrhu Cho Oya prvi Slovenec, saj so bile pretekli vikend zelo dobre razmere. Boštjan je še na poti do tabora 2, Dušan in Pohorc pa sta aklimatizirana in v ABC čakata na ugodne razmere za naskok na vrh. Boštjan bo šel na vrh za njima s Poljakom Pavlom. Vsi se počutijo zelo dobro in če bodo razmere dopuščale, sta Dušan in Pohorc lahko v soboto, 7. oktobra na vrhu … (dogajanje povzela Martina) Dušan je še dodal, da se zahvaljuje Tiču in njegovi ekipi, ki so jim posodili voki toki in šotore, ki pa so jih šerpe zaradi nerazumevanja prinesle v bazo. Jutri gresta Pohorc in Dušan spet gor, dan za njima pa še Boštjan. Razmere so dobre (gazi narejene), vreme je tudi lepo napovedano, tako da... Gremo fantje! | |||
| 02.10.2006 | Shisha: Odprava zaključena | |||
 "Povečaj") Nazaj v Drive Campu | Danes smo se preko Zangmuja v Tibetu vrnili nazaj v Katmandu. Zal se je proti nam zarekla narava in nam ni uspelo. Trudili smo se dovolj, le ostali so nas samo gledali in se nam cudili kam rinemo v slabem vremenu. No, glavno je, da smo vsi OK, sedaj ze tudi siti in umiti. Ostalemu delu, ki se trudi na Cho Oyu pa zelimo popoln uspeh! | |||
| 02.10.2006 | Cho Oyu | |||
|
| V soboto se je javil Dušan. Z Damjanom sta bila na T2 (7100). Počutje je dobro, zdaj si v bazi nabirata moči. Tudi Boštjanu gre bolje, bil je že na T1. Če bo napoved še nekaj dni v redu, bodo ta teden poskušali proti vrhu. Gazi so narejene, saj sta dva že osvojila vrh. Ekipa pod Shiso se je že vrnila v Nepal - žal zaradi razmer niso bili na vrhu. | |||
| 27.09.2006 | Cho Oyu: Izpoved iz Tibeta | |||
|
| Zaradi večjega obsega je članek objavljen na strani www.kozjak.org med novicami (Dnevnik izpod Čo Oja - več o novici). Dnevnik je pisal Dušan Rauter - Olson. Prijetno branje. | |||
| 25.09.2006 | Cho Oyu: Pod Čo Ojem | |||
|
| Nekaj dni nazaj se je javil Olson. Razmere so podobne kot pod Šišo. Računalniki v bazi ne delajo, sneži, v bazi imajo 30 cm snega. Pohorc in Olson sta postavila T1 na višini 6400m. Boštjana muči zdravje in je na antibiotikih. | |||
| 23.09.2006 | Shisha: Sneži | |||
 "Povečaj") Zasnezen T2 | Dva dni nazaj so Branč, Primož, Aleš in Temba prestavili T2 nekoliko višje proti vrhu. Zaradi preobilice snega proti vrhu ni bilo mogoče. Vsak dan sneži, tudi v baznem taboru. Za kilometer gazi so rabili eno uro. Počakali bodo še kakšen dan. Upajo na izboljšanje razmer, saj jih ves čas zebe. | |||
| 18.09.2006 | Shisha: Zaenkrat gre | |||
 "Povečaj") Uzitek visoko nad 6.000 m | Primož in Branč sta smučala s T2 do ledenika, Plenks in Tine sta bila tudi na gori (T1). Včeraj smo bili v bazi, vreme je dobro. Te dni bomo šli proti vrhu. Še vedno smo odvisni od sposojenega telefona. | |||
| 13.09.2006 | Shisha: Končno spet | |||
 "Povečaj") Temba Sherpa | Po kakšnem tednu dni so se spet javili izpod Shishe. Koledar je bil sledeč: 9.9. bazni tabor na 5500m 10.9. deponirali robo na 5700m 11.9. tabor 1 na 6200m (Primož, Branč, Ali, šerpa Temba) 12.9. tabor 2 na 6900m (Ali, Temba) 13.9. vsi v baznem taboru pijejo Bar kavo 14.9. počitek To je povzetek kratkega javljanja s telefona švedske odprave, ker njihov (naš) satelitski telefon očitno še ne dela. Upajmo, da bo vreme zdržalo. | |||
| 13.09.2006 | Cho Oyu: Naslednji dnevi | |||
 "Povečaj") Skladisce posusenih jakovih kakcev | Poroca Dusan: In kako naprej ? Jutri gremo z jeepi cez prelaz, ki je visok nekaj preko 5.000. Po treh urah voznje bi naj prispeli v kraj Tingri 4.300m visoko. Tam bomo prespali 2 noci. Okrog tega kraja je baje sama ravnina, tako da se bomo aklimatizirali bolj s sprehodi. Potem gremo dalje do avtomobilskega baznega tabora na 5.000 metrih. Tam bomo tudi prespali 2 ali 3 noci in se poskusali cim bolj aklimtizirati na okoliskih vrhovih (nekje do 5.700 metrov). Potem gre nasa prtljaga dalje z jaki, mi pa pes. Sprva do takoimenovanega "midle campa" na 5.300 m, naslednji dan pa do "advance base campa" (ABC) na 5.600 m kamor naj bi sprispeli 20 septembra. Se kaj javimo od tam. Aja se to. Smrk :( Kamera mi polovico casa ne dela, tako da letos zgleda ne bo nic s filmom. In to kjub temu, da sem v Katmanduju za "popravilo" placal neverjetnih 4000 rupij (13.000 sit). Bo pa zato dovolj dobrih fotk + kaksen posnetek takrat ko kamera dela :) | |||
| 13.09.2006 | Cho Oyu: Druga aklimatizacija | |||
 "Povečaj") Neznani 4.700 m visok vrh nad Nylamom | Poroca Dusan: Ko smo na koncu prisli na zadnji vrh, so nasi visinomeri kazali 4.700 m. Potem smo malo iskali pot skozi meglo navzdol. Nazaj v mesto smo prisli do minute natancno na napovedano kosilo ob 15.00 uri. Skoda, da je bila taka megla, saj so morali biti cisto zraven nas visoki zasnezeni vrhovi, ki smo jih vceraj videli skozi meglo za par sekund. | |||
| 13.09.2006 | Cho Oyu: Drugi dan v Nylamu | |||
 "Povečaj") Bostjan, v ozadju nas vcerajsnji vrh | Poroca Dusan: Ponoci so malo udarjali kovaci po nasih glavah, do jutra pa je ze bilo vse v redu. Dopoldan smo odsli na aklimatizacijo proti vrhu, ki se nam ze 2 dni skriva v megli, zato nismo imeli pojma, kako visoko nas bo popeljal. Kmalu nas je zagrnila megla, iz katere je neprestano prsilo. Greben, ki smo ga sledili smo bolj slutili kot videli. | |||
| 12.09.2006 | Cho Oyu: Se slika z vrha nad Nylamom | |||
 "Povečaj") Se slika z vrha nad Nylamom | Poroca Dusan: Se to: ravnokar sem dobil brzojavko od Kitajskega predsednika, da mi bodo podelili njihovo drzavljanstvo, ker sem spravil slike z fotoaparata v racunalnik, jih pomanjsal s programom Paint iz Win XP, vse to pa klub temu, da delam NA KITAJSKIH WINDOWSIH XP Z NJIHOVIMI HEROGLIFI :) | |||
| 12.09.2006 | Cho Oyu: Prva aklimatizacija | |||
 "Povečaj") Prva aklimatizacija | Poroca Dusan: BOMBA !!! Po lepem grebenu, v spremljavi molilnih zastavic, smo prisli na vrh 4.350 m visoko. V enem dnevu smo se tako dvignili 2000 metrov. Videlo se je dalec v Tibet, za trenutek pa je za nami iz megle ven pogledala stena visoke v sneg odete gore, ki ji nismo videli vrha, morda jutri. Pocutimo se odlicno, nimamo problemov z visino. | |||
| 12.09.2006 | Cho Oyu: Prispeli v Nylam | |||
 "Povečaj") Prispeli v Nylam | Poroca Dusan: Danes smo nadaljevali pot proti kraju Nylam, ki lezi 3.750 m visoko. Z jeepi smo potrebovali le nekje 2 uri, da smo se dvignili tako visoko. Prvic odkar smo zapustili Slovenijo smo videli sonce:) Popoldan smo odsli na aklimatizacijo na hrib nad mestom. | |||
| 12.09.2006 | Cho Oyu: Prispeli v Tibet | |||
 "Povečaj") Prispeli v Tibet | Poroca Dusan: Vceraj smo v dezevnem dnevu potovali iz Katmanduja do Kitajske meje v Kodariju, potem pa smo prespali v kraju Zangmu 2.300 m visoko. Na poti smo imeli manjso nevsecnost, ko nas je ustavil en decko, ki je pobiral donacijo za maoiste. Od vsakega je hotel 500 rupij. 2 Poljaka, ki sta tudi z nami sta hotela, da to placa agencija:) Potem smo se enih 5 minut sli igro "kdo bo koga". Ker sem na dopustu se nisem hotel razburjati in se iti principov za eno pico v Mariboru se naslednjih nekaj ur:) Tako smo mi trije donirali 3 pice maoistom, potem pa smo sli dalje:) Na meji je slo brez zapletov (beri agencija je podkupila vse potrebne ljudi, da je slo hitro:) ). | |||
| 10.09.2006 | Cho Oyu: Na vecerji | |||
 "Povečaj") Na vecerji | Poroca Dusan: Pred odhodom v Tibet nas je agencija s katero sodelujemo povabila na vecerjo v tradicionalno nepalsko restavracijo. Hrana in ples sta nas navdusila. Jutri ob petih zjutraj odpotujemo v Tibet. Pricne se bolj zaresen del nase poti. Ker s seboj nimamo satelitskega telefona je to verjetno zadnje javljanje za en cas. Ker nimamo stika z naso odpravo pod Sisha Pangmo bom izkoristil internet za to, da jim recem: Naprej fanje. Pa ne pozabite na nas, ko boste koncali. Slisal sem, da naj bi pod Cho Oyu prisel samo eden od tam. Prosim, da nam res prinese satelitski telefon in postaje za vezo, da ne bomo do konca brez njih. Se to, sposodili smo si eno vlazno spalko od Plemenitega, ker tiste, ki naj bi me cakala, nisem nasel:) Lep pozdrav vsem tudi v imenu Bostjana in Pohorca. | |||
| 10.09.2006 | Cho Oyu: V popolni bojni opremi | |||
 "Povečaj") V popolni bojni opremi | Poroca Dusan: Clani odprave na Cho Oyu smo v hotelu preiskusili vso bojno opremo. Pri kaksnih 20 stopinjah nam je bilo peklensko vroce:) Skoda da je receptor ob fotografiranju odrezal puhaste hlace in visinske cevlje :) | |||
| 09.09.2006 | Cho Oyu: Smo ze v Katmanduju | |||
 "Povečaj") Tamel | Poroca Dusan: Po 24 urah prezivetih na letaliscih in letalih smo koncno prisli v Katmandu. Tu nas je pricakal dez. Mesto je ze zelo zivo, ceprav se trekerska sezona se ni zacela. Glasba zvecer odmeva z mnogih teras. Danes smo celi dan preziveli v nakupovanju mankajoce opreme in hrane za na goro. Opremili smo se z puhastimi bundami, hlacami in rokavicami. Vse skupaj je bilo zelo poceni. V ponedeljek gremo v Tibet. V nasi skupini sta baje se dva Poljaka, ju bomo videli jutri, ko gremo skupaj na vecerjo. Hrana v nasi priljubljeni tibetanski restavraciji Tashi Deli je se vedno zelo dobra, tam se ni v 7 letih nic spremenilo, se zavese so iste kot so bile prvic. | |||
| 07.09.2006 | Cho Oyu: Odprava odšla na pot | |||
 "Povečaj") odhod z Brnika | Poroca Dusan: 7. septembra 2006 so konco tudi Damjan Karnicnik, Bostjan Koletnik in Rauter Dusan, clani odprave na Cho Oyu, docakali dan odhoda v Nepal. Dogodivscina se je pricela na Brniskem letaliscu. | |||
| 06.09.2006 | Shisha: Nyalam | |||
 "Povečaj") Nylam iz pticje perspektive | Po jutranji gneci na ulicah Zangmuja, se nam je uspelo prebiti iz mesta. Ze po dveh urah voznje smo prispeli v Nyalam, kjer bomo prespali. Po kosilu smo se odpravili na hrib nad mestom (4.350m), ki nam je bil zaradi poprejsnje aklimatizacije lep sprehod. Malo hladnega vetra ni skalilo dobre volje. Radi imamo riz, za kar smo si pa sami krivi. Jutri nadaljujemo pot do avtomobilskega tabora (4.500m), kjer bomo prespali in nato nadaljevali do baznega tabora. | |||
| 05.09.2006 | Shisha: Nekaj kratkega | |||
|
| Odpravarji so že v Tibetanskem Zangmuju. Jutri krenejo proti Nylam. Vsi so dobro. | |||
| 04.09.2006 | Shisha: Odhod trekingasev | |||
 "Povečaj") Odhod nasih mladcev | Danes zgodaj zjutraj smo se poslovili od nasih dragih trekingasev, ki so ze poleteli proti domovini. Tovori so pripravljeni, vize tudi imamo, jutri pa proti Tibetu. | |||
| 02.09.2006 | Frikanje | |||
 "Povečaj") Primoz v akciji... |  Da ne bi umrli v brezdelju smo se nekateri odpravili v plezalisce, oziroma Kraljevi gozdni rezervat nedalec iz Katmanduja.Zanimiva plezarija z nevihtnim vlozkom... Nekateri so plezali v plezalkah, nekateri pa pac bosi. | |||
| 01.09.2006 | Posvetitev molilnih zastavic | |||
 "Povečaj") Lama med obredom | Danes smo posvetili molilne zastavice, ki jih bomo razobesili v baznem taboru, kar pri nasem sirdarju Pembi doma. Najprej nas je njegova druzina povabila na odlicen dal-bat, nato pa smo prisostvovali se posvetitvi. Sedaj bi moralo to drzati! | |||
| 31.08.2006 | Jedli bomo | |||
 "Povečaj") Po nakupih | Danes smo bili po nakupih v supermarketu in nakupili hrano za na goro. Vsega skupaj je bilo za tri vozicke, tako da stradali verjetno ne bomo. Nasa oprema odhaja ze jutri v Tibet, tako da nas caka se eno sortiranje in zlaganje opreme. Vsi ze komaj cakamo odhoda v bazni tabor in seveda naprej. V galeriji je koncno nekaj svezih slik iz nasega potepanja. | |||
| 30.08.2006 | Susenje opreme | |||
 "Povečaj") | Danes smo dobili se ostalo opremo iz Lukle, ki jo sedaj susimo za naslednje podvige. Fantje iz trekinga se odpravljajo na raft, ostali pa se bomo zaposlili s pripravo tovorov in nakupi hrane za odpravo | |||
| 29.08.2006 | Nazaj v Katmanduju | |||
 "Povečaj") Letalisce v Lukli | Uspesno smo se prebili iz Lukle in smo trenutno v Katmanduju. Treking se je koncal, cez nekaj dni pa odpotujemo proti Shisha Pangmi. Veselje in zelje so na visku! | |||
| 27.08.2006 | Vreme | |||
',600,470) "Povečaj") Prelaz Chola Pass (5.500 m) | Naši trekingaši so tudi v Nepalu spoznali, da še tako dobro pripravljen načrt in želja nista dovolj, če vreme ni pravo. Sporočili so, da sta jim obilica snega in megla preprečili vzpon na Nirekha Peak. Zdaj so se preko prelaza Chola (5500m) vrnili v Khumjung. Čez dva dni bodo v Kathmanduju. Javili so še, da so vsi zdravi. | |||
| 23.08.2006 | Zdravljica na vrhu | |||
 "Povečaj") Pogled iz vrha Gokyo Ri-ja | Odpravarji se vztrajno pripravljajo za glavni podvig. Danes je na Gokyo Ri, ki je na višini 5360m, zadonela naša Zdravljica. Upam, da je kdo slišal naše ponosne moške, saj se je himna, zahvaljujoč Telekomu in Mobitelu, slišala vse do Slovenije. Vendar tudi v naslednjih dneh ne bodo počivali. Za vikend imajo v planu naskočiti Nirekha Peak (6162m). To jim bo odlična aklimatizacija za Shisho Pangmo. Naj jim vreme služi, za dobro razpoloženje pa itak sami dobro skrbijo. | |||
| 21.08.2006 | Sporočilo iz Nepala | |||
 "Povečaj") Odhod iz Luze | Naši trekingaši so trenutno v Luzi. Zdravja in dobre volje jim ne manjka. Jutri se odpravljajo v Gokyo, ki je na višini 4790m. | |||
| 19.08.2006 | Namche | |||
 "Povečaj") Tezka odlocitev: kam? | Vceraj navsezgodaj zjutraj smo odleteli v Luklo, kjer smo srecno pristali. Pot smo nadaljevali proti Phakdingu, kjer smo si privoscili kosilo in krajse lenarjenje na toplem soncu. Ko so nas dohiteli jaki ter nosaci, smo potegnili se uro hoda do Monza, kjer smo prespali. Vecerni tarok je prinesel nekaj sprememb v prvi in drugi ligi. Nocni dez nam je prinesel trden spanec... Zgodaj zjutraj smo nadaljevali pot proti Namcheju (3.441 m) , kjer smo opoldne nazdravili Mirku ob rojstnem dnevu. No, pa se internet deluje... | |||
| 17.08.2006 | Katmandu | |||
 "Povečaj") Javljanje v domovino | Vceraj zgodaj zjutraj smo prispeli v glavno mesto Nepala. Vreme nam je zaenkrat naklonjeno, saj vrocina ne popusca. Nekoliko nesprespani smo preziveli vcerajsnji dan, danes pa je ze bila akcija: nakupi se manjkajoce opreme in hrane za treking. Jutri, navsezgodaj zjutraj odletimo v Luklo od koder bomo krenili na treking. Vsi smo zdravi in komaj cakamo »prave akcije«. | |||
| 11.08.2006 | Zadnja večerja... | |||
 "Povečaj") Dober tek! | Še zadnjič smo se dobili v popolni postavi pred odhodom v Nepal. Po kratkem sestanku smo nadaljevali druženje ob »zadnji večerji«, kjer smo se najedli do sitega. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem in donatorjem za odlično hrano, za vzdušje pa smo poskrbeli kar sami. Oglejte si video | |||
| 01.08.2006 | Oprema naš že čaka v Katmanduju | |||
 "Povečaj") Nič kila gor - kila dol | Naša oprema je že prispela kot kargo v Katmandu, sedaj nas čaka, da jo čimprej uspešno uporabimo! Čas odhoda prve skupine se nezadržno približuje, tako da se dobimo na zadnjem sestanku v petek, 11.8. ob 19. uri v Slovenski Bistrici. | |||
| 27.07.2006 | Oprema že na poti v Katmandu | |||
 "Povečaj") Pakiranje... | Po torkovem napornem in predvsem vročem pakiranju je v četrtek odšla na pot naša (težka) oprema. Bilo jo je za skoraj 700 kg! Sedaj nas ločita le še slaba dva tedna do odhoda prve skupine. Pa še toliko je za naredit... Oglejte si video | |||
| 03.07.2006 | Skupna tura na Veliki Klek (3.798 m) | |||
 "Povečaj") Pogled proti Malemu Kleku | Deseterica se nas je udeležila kondicijske ture na Veliki Klek. Nekaj kondicije imamo, če je pa še vreme prelepo, pridemo vsi na vrh brez težav. Oglejte si video | |||
| 30.06.2006 | Članek v časopisu »Dobro jutro« | |||
 "Povečaj") | Prvi Mariborčani nad 8000? Himalajska osemtisočaka Šiša Pangma in Čo Oju sta cilja slovenske alpinistične odprave, med katero so tudi štirje Mariborčani: doslej nad »mejo smrti« ni splezal noben mariborski alpinist, Branko Ivanek, Dušan Rauter, Boštjan Koletnik in Damjan Karničnik pa so prepričani, da bo septembra to uspelo prav njim. | |||
 "Povečaj: Satelitski posnetek področja")
 Vreme v Tibetu |
[odprava.net] | Developed by Bran©o |